APDEJT.si

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v soboto izjavila, da bi priznanje palestinske države pred njeno vzpostavitvijo lahko imelo kontraproduktivne učinke. S tem je Italija zavzela stališče, ki nasprotuje francoskemu predlogu za takojšnje priznanje.

Intenzivni spopadi na meji med Kambodžo in Tajsko so v treh dneh terjali 33 življenj na obeh straneh. Kambodža je pozvala sosednjo državo k takojšnji prekinitvi ognja in mirni rešitvi konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je začel štiridnevni obisk na Škotskem, ki ga je pričel v svojem resortu Turnberry. Med postankom na letališču Prestwick je Trump pohvalil britanskega premierja Starmerja ter izrekel močno opozorilo Evropi glede ilegalnih migracij, ki naj bi jo po njegovih besedah uničevale in predstavljale "invazijo".

Vladimir Plahotniuc je bil med aretacijo v Grčiji pri sebi imel šest dokumentov, domnevno izdanih v Romuniji. Grška policija je ob tem ugotovila, da je bilo pet od teh dokumentov ponarejenih, medtem ko je bil le en, potni list, pristen. Grške oblasti so zaradi ugotovljenih nepravilnosti že zahtevale pojasnila od Romunije, v Romuniji pa je bil zaradi tega odprt kazenski postopek.

Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je v petek sporočilo, da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti po Rimskem statutu, saj se ni uklonila zahtevi sodišča glede odredbe o aretaciji izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Zaradi tega dejanja MKS vlaga tožbo zoper Madžarsko pred Skupščino držav članic. Madžarska naj bi s tem kršila mednarodne zaveze, povezane z mandatom za aretacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je znašel pod plazom kritik zaradi poteze priznavanja Palestine, ki jo nekateri ocenjujejo kot igranje z ognjem. V drugi novici je poročano, da sta predsednik Macron in njegova žena Brigitte vložila odškodninsko tožbo zoper ameriško podkasterko Candace Owens. Owens je namreč trdila, da je francoska prva dama moški, kar je povzročilo pravno akcijo francoskega predsedniškega para.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je naznanil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN uradno priznala državo Palestino. Medtem je Izrael sporočil, da bo od petka dovolil drugim državam pošiljanje humanitarne pomoči v Gazo po zraku, medtem ko vodja Svetovne zdravstvene organizacije trdi, da je prebivalstvo Gaze lačno zaradi blokade dobav. Izraelska vojska IDF je sicer sporočila, da je dovolila lansiranje hrane, vendar zavrača trditve o lakoti. Medtem je predsednik Trump dejal, da Macronove izjave o Palestini niso pomembne, medtem ko palestinska tiskovna agencija Wafa poroča o aretaciji jeruzalemskega muftija. Izraelski premier Netanyahu je poudaril, da z ZDA preučujejo alternativne možnosti za vrnitev talcev.

Mihail Gusman, eden od izvršnih direktorjev ruske tiskovne agencije TASS, je bil odpuščen po udeležbi na dogodku, ki ga je gostil azerbajdžanski predsednik. Gusmanove vezi z Azerbajdžanom so prišle pod drobnogled v luči poslabšanih odnosov med Rusijo in Azerbajdžanom v zadnjih mesecih. Ruski blogerji so ga poimenovali "spion Gusman".

Izraelski premier Benjamin Netanyahu in ameriški predsednik Donald Trump sta potrdila, da pogajanja s Hamasom o prekinitvi ognja v Gazi niso več opcija. Oba sta izrazila prepričanje, da Hamas ne želi doseči dogovora, Trump pa je napovedal, da bodo voditelji Hamasa "preganjani". Netanyahu je dodal, da Izrael skupaj s Trumpovo administracijo raziskuje "alternativne" možnosti za osvoboditev talcev in konec vladavine Hamasa, s čimer se je umaknil od mirovnih pogovorov.

Nemška vlada je v petek izključila možnost priznanja države Palestina v bližnji prihodnosti, saj meni, da je ta korak, čeprav potreben za dvodržavno rešitev, odvisen od konca mirovnega procesa. Berlin se je tako odločil slediti Izraelu, medtem ko je Francija napovedala, da bo priznanje Palestine raziskala. Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč izrazil obljubo o priznanju palestinske državnosti, kar pa ne zavezuje izraelske vlade, da bi ukrepala proti svoji volji.

Romunska ekipa je na Mednarodni fizikalni olimpijadi v Parizu osvojila eno zlato in štiri srebrne medalje ter dve posebni nagradi. Medtem ko so bolgarski dijaki domov prinesli štiri bronaste medalje in eno priznanje. Na tekmovanju, ki je potekalo med 17. in 25. julijem, je sodelovalo več kot 400 dijakov iz 85 držav.

Namestnik romunskega predsednika Nicușor Dan je v petek odločno zavrnil trditve tiskovne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove, da Romunija dovoljuje ukrajinskim vojaškim letalom prelet nacionalnega zračnega prostora. Dan je izjavo Zaharove označil za "popolnoma neresnično" in poudaril, da ima vse potrebne informacije ter da se to ni zgodilo. Rusija je sicer Romunijo kritizirala zaradi domnevne zaščite ukrajinskih letal po ruskih napadih na Ukrajino, ki so se zgodili pretekli teden.

Velika Britanija je potrdila svojo podporo morebitnemu priznanju palestinske države, vendar je poudarila, da je prednostna naloga končanje vojne med Izraelom in Hamasom ter ublažitev trpljenja v Gazi. Britanski minister je izrazil, da je treba prekiniti trpljenje, ki je ekstremno in neopravičljivo. Več britanskih vlad je napovedalo, da bodo palestinsko državo priznale "ob pravem času", s čimer se ponavlja prejšnja podpora, vendar z novim poudarkom na končanju trenutnega konflikta kot predpogoja.

Začasni premier Tajske, Phumtham Wechayachai, je v petek opozoril na resno možnost vojne s sosednjo Kambodžo. Izbruhnili so obsežni obmejni spopadi, ki so posledica dolgoletnega spora glede meje. Premijer je poudaril, da si prizadevajo za kompromis, vendar se napetosti drastično povečujejo.

Nedavna aretacija moldavskega oligarha Vladimirja Plahotniuka v Atenah je interpretirana kot jasen signal, da Grčija ni več varno zatočišče za posameznike, povezane z vplivno sfero Vladimirja Putina. Ta dogodek nakazuje, da Grčija preneha biti 'varno pribežališče' za osebe, ki so iskane s strani ZDA, Združenega kraljestva in EU.

Rusko zunanje ministrstvo, preko svoje predstavnice Marije Zaharove, je ostro kritiziralo Romunijo zaradi odziva na incident, ko so štiri ukrajinska letala začasno vdrla v romunski zračni prostor. Zaharova je dejal, da se Romunija pretvarja, da je vse v redu, in da se Bukarešta povezuje s "krvavo naravo Kijeva", kar nakazuje na preveč popustljivo stališče Romunije do ukrajinskih dejanj.

Voditelji Združenega kraljestva, Francije in Nemčije so napovedali nujne pogovore za ustavitev "masakrov" v Gazi in podporo palestinski državi. Britanski premier Keir Starmer je v četrtek zvečer sporočil, da bodo v petek potekale "nujne razprave" o razmerah v Gazi. Starmer je ponovno poudaril "neodtuljivo pravico" palestinskega naroda do lastne države, medtem ko je opisal situacijo kot "človeško katastrofo".

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v četrtek sporočil, da Washington zavrača načrt francoskega predsednika Emmanuela Macrona za priznanje palestinske države, kar je označil za "nepromišljeno odločitev". Po mnenju ZDA takšna poteza zgolj služi propagandi Hamasa in ovira mir, poleg tega pa je bila označena kot "šamar v obraz žrtvam 7. oktobra". Bela hiša je ostro kritizirala Macronovo napoved, ki naj bi bila predstavljena na Generalni skupščini ZN.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra uradno priznala Državo Palestino, s čimer izraža upanje po miru v regiji. Ta poteza je naletela na ostre kritike Izraela, medtem ko jo je Hamas pozdravil. Britanski premier je napovedal izredno srečanje med Parizom, Londonom in Berlinom o razmerah v Gazi, s čimer potrjuje palestinsko pravico do državnosti. Izraelska vlada se je odzvala s ciničnim videom, ki prikazuje Macrona z ženo.

Napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju Palestine je povzročila deljene mednarodne odzive. Medtem ko ZDA odločno zavračajo to potezo, ki jo označujejo za škodljivo miru, je Hamas pozdravil korak kot pozitivnega. Francija je sicer potrdila svojo namero o priznanju Palestine, s čimer bi postala prva zahodna sila, ki bi to uradno storila.